Na podlagi samoevalvacijskega poročila 2023/24, letnega poročila, poročil učiteljev, rezultatov ankete med učitelji, učenci in starši ter izsledkov delavnice z zaposlenimi o delu za preteklo šolsko leto načrtujemo poglobljeno delovanje na vzgojnem področju. Vnesli smo popravke v Vzgojni načrt, Pravila šolskega reda in Postopkovnik ukrepanja. Vse dokumente smo prevetrili po postopku, določenem z zakonom, in z vključevanjem vseh deležnikov (učencev, učiteljev staršev in Sveta šole).
V lanskem šolskem letu smo poskusno ustanovili skupino za vzgojo, s katero lažje dosegamo cilje vzgojnega načrta in sistematično spremljamo vzgojno problematiko. Dogovorili smo se, da bomo bolj pozorni pri uporabi alternativnih vzgojnih ukrepov, izvajanju posebnih postopkov (mediacija, spremljanje na skupini za vzgojo …) in bolj premišljeno izrekali vzgojne opomine.
Pri delu z učenci pri pouku, na dnevih dejavnosti, v dejavnostih razširjenega programa in tudi med odmori želimo vpeljati več proaktivnih in preventivnih vzgojnih dejavnosti, s katerimi razvijamo varno in spodbudno okolje na podlagi upoštevanja potreb in interesov učencev:
- varnosti in odsotnosti strahu,
- sprejetosti, pripadnosti in vključenosti,
- individualnosti, uspešnosti in potrjevanju,
- ustvarjalnosti in izražanju,
- gibanju in sprostitvi.
Menimo, da je kakovost šole močno povezana z varnim in spodbudnim učnim okoljem, kot beremo v literaturi. Raziskave kažejo vrsto ugodnih posledic ustreznega varnega in spodbudnega učnega okolja, kot so npr. zagotavljanje možnosti za učenje, boljši učni dosežki, vključenost. Koncept varnega in spodbudnega učnega okolja je komplementaren in se deloma prekriva s konceptom šolske kulture in klime. Tako je klima hkrati vidik in učinek učnega okolja: kako (dobro) se počutimo v njem oz. kako ga doživljamo.
Šolsko kulturo lahko razumemo kot vrednostni sistem šole, kot zaznavo drugih v šoli glede sebe in šole, kot sklop prevladujočih prepričanj in vrednot, ki se kaže v specifičnih normah, stališčih, pričakovanjih, predsodkih, stereotipih, navadah in praksah ter drugih značilnih vedenjih večine udeležencev. Kultura je sklop nenapisanih pravil, tradicij, norm in pričakovanj, ki določajo celotno delovanje šole, povezujejo šolsko skupnost in oblikujejo skupinsko identiteto. Oblikuje se spontano, samodejno, lahko pa nanjo vplivamo tudi načrtno.
S pojmom šolske kulture se tesno prepleta pojem šolske klime. Klima temelji na skupnih zaznavah in doživljanjih, medtem ko kultura na skupnih prepričanjih, vrednotah ter delovanju. Kultura skupine je trajnejša in stabilnejša, klima pa je zaradi odvisnosti od spreminjajočih se okoliščin manj trajna.
Pozitivna šolska klima zagotavlja, da se udeleženci počutijo družbeno, čustveno in fizično varne. Posamezniki so vključeni in spoštovani; učenci, družine in učitelji skupaj razvijajo, živijo in prispevajo k skupni viziji razvoja šole. Učitelji kažejo in gojijo stališča, ki poudarjajo dobrobiti učenja. Vsakdo prispeva k delovanju šole in skrbi za varno ter spodbudno okolje.
